Študijski krožki
FLORA OTONIČAR, vodja in mentorica študijskih krožkov
Athena, d.o.o., Postojna, Kolodvorska 19, 6230 Postojna
1. Uvod
Jezikovna šola Athena iz Postojne sodeluje v projektu študijskih krožkov od samega začetka in izvaja študijske krožke nepretrgoma vse od leta 1993. Od plahih začetkov so študijski krožki prerasli v proces, ki je spontano postal del življenja lokalne skupnosti. Njihov razvoj se nadaljuje v smeri vse večjega zavedanja moči, ki jo imajo študijski krožki kot živ organizem z inovativnimi pristopi na sooblikovanje strateških smernic razvoja lokalnega okolja, kjer delujejo.
1.1 Iz anonimnosti v središče dogajanja
Štiri leta so naši krožki delovali v medijskem mrku, nakar so leta 1997 stopili iz anonimnosti, saj takrat beležimo njihovo prvo predstavitev v lokalnem časopisu Prepih, kjer je bil objavljen članek z naslovom Nova znanja in veliko veselja v študijskih krožkih, kjer je mentorica Flora Otoničar že spregovorila o medgeneracijskem sodelovanju, veliko pred časom, ko to postane stalnica izobraževalnih procesov.1 Danes pa o delu študijskih krožkov v naši občini redno poroča lokalni časopis Prepih, članki se pojavljajo v Primorskih novicah, v internih glasilih različnih organizacij, v spletnih glasilih, na spletu, na lokalnem radiu in televiziji, krožki izdajajo zgibanke in brošure, izvajajo se javni nastopi, okrogle mize in razstave, skratka postali so prepoznavni in priljubljeni med prebivalci lokalne skupnosti. Opaža pa se tudi že njihovo širjenje preko občinskih meja, po Sloveniji in tudi zunaj matične domovine.
2. Kaj so študijski krožki?
Študijski krožki so neformalna oblika izobraževanja, ki temelji na dialogu in iz dialoga tudi izhaja. Odzivajo se na potrebe okolja in ljudi ter se s svojim delovanjem preko akcijskih ciljev vračajo nazaj v okolje in ga plemenitijo ter bogatijo, kar je njihova dodana vrednost.
Študijski krožki z najrazličnejšimi vsebinami so ažuren odgovor na vrsto aktualnih dogodkov in situacij. Naj naštejem le nekatere, ki so potekali v petindvajsetletnem obdobju delovanja krožkov v naši organizaciji: aktivno vključevanje ranljivih skupin v okolje, zeleno gospodarstvo, sprejemanje drugačnosti, oživljanje kolektivnega zgodovinskega spomina skupnosti, trajnostno gospodarjenje z gozdovi itd.
2.1 Zakaj so študijski krožki tako uspešni?
Odgovor je večplasten in odprtega tipa: ker so krožki izobraževalna oblika, ki poteka od spodaj navzgor in ne obratno, kot večina ostalih izobraževalnih oblik, ker pobude izhajajo iz okolja in potreb ljudi, ker imajo za osnovo kulturni dialog kot sredstvo doseganja jasno zastavljenih ciljev, ker ...
3. Odmevni študijski krožki
V široki paleti preko 100. študijskih krožkov, ki so se zvrstili na jezikovni šoli Athena, bi želeli izpostaviti študijski krožek VARUHINJE GOZDA, ki deluje od leta 2016 in je v tem času prerasel že v pravo gibanje. Študijski krožek se je odzval na žledolom, ki se je zgodil februarja 2014 v nekaterih delih Slovenije, ko je bila občina Postojna med huje prizadetimi. Zbrala se je skupina ustvarjalcev ter razmišljala kako z umetnostjo poudariti pomen primestnih gozdov za prebivalce ne samo z ekološkega ali ekonomskega vidika, temveč tudi na področju izobraževanja, turizma, rekreacije, zdravja in navdiha. V začetku je bil torej dialog, sledile so ideje in nazadnje akcija. Izdelali smo preko 40 glinenih skulptur, ki smo jih s spremljevalnimi dogodki umestili na Sovič, vzpetino nad Postojno. Rezultati so bili presenetljivi. Dogodek je zbudil veliko zanimanje s strani različnih društev, ki so stopila v stik z nami, vzpostavili smo dialog in sodelovanje z enoto za turizem pri Zavodu Znanje ter z Zavodom za gozdove. Vodja OE Postojna, Anton Smrekar je poudaril, kako pomembna je revitalizacija Soviča, ki je utrpel velike posledice po žledolomu, in kako pomembno je vzajemno sodelovanje, ki lahko pripomore k dobrim rešitvam2. Vsi skupaj upamo, da bomo pritegnili tudi pozornost lokalnih odločevalcev, da se bodo lotili ustrezne sanacije primestnih gozdov ter sanirano stanje tudi trajnostno vzdrževali.
4. Namesto zaključka
Študijski krožki nedvomno puščajo za seboj vidno sled, ki ostaja kot spremembe v razmišljanju ljudi, njihovemu ravnanju, spremembe v odnosu do učenja, v razumevanju pomena inovativnih oblik pridobivanja znanja in nenazadnje kot fizičen odtis, ki ga puščajo študijski krožki v okolju, kjer delujejo. Kot neformalna oblika izobraževanja so vedno korak ali več pred togimi formalnimi izobraževalnimi strukturami in so sprožilec sprememb, ki se začnejo s kulturnim dialogom.
1Flora Otoničar v članku Nova znanja in veliko veselja v študijskih krožkih, lokalni časopis Prestop, september 1997, stran 11, založila Občina Postojna
2Anton Smrekar v članku Doživeto srečanje z Varuhi gozda, ki je bil objavljen v lokalnem časopisu PREPIH, september 2017, stran 30, založila Občina Postojna
O avtorici
FLORA OTONIČAR, ustanoviteljica ter vodja jezikovne šole Athena iz Postojne, vodja in mentorica študijskih krožkov prve generacije, vse od leta 1993 neprekinjeno vodi krožke z najrazličnejšimi vsebinami. Je članica društva keramikov Gaja iz Postojne, ki je leta 2001 prejelo priznanje za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja, kot predavateljica je sodelovala v projektu INTERREG, čezmejni študijski krožki ter sodeluje v programih temeljnega usposabljanja mentorjev študijskih krožkov.
Trenutno zbiramo vaše ideje za vsebine bodočih študijskih krožkov. Sodelujte, sooblikujte in soustvarjajte. Pokličite nas.
